Župnija Podgrad (župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda iz leta 1910 in podružna vaška cerkev sv. Jakoba iz leta 1645) od leta 1999 obsega: kaplanijo Starod (cerkev sv. Jožefa iz leta 1668 in pokopališka cerkev sv. Pavla iz leta 1688), podružnice: Račice (podružna cerkev sv. Roka iz XVII.stol. in ruševine cerkve sv. Štefana (tudi verjetno iz XVII.stol.), Sabonje (podružna cerkev sv. Martina iz leta 1650) in vikariat Harije (sedanja cerkev sv. Štefana, sezidana 1902, popolnoma obnovljena 2002, kot župnija omenjena 1787, cerkev omenjena v pisnih virih leta 1830) s podružnicama: Tominje (cerkev sv. Nikolaja iz leta 1674) in Soze (romarska cerkvica Marije Pomagaj iz leta 1938).
Po zadnjem štetju prebivalstva iz leta 2002 šteje celotna župnija (skupaj s Harijami) 1372 ljudi. Nedeljnikov je po zadnjem štetju: Podgrad 91, Starod 21, Harije 72. Župnija ima dejaven ŽPS in ŽGS, podobno tudi Harije. Skupaj s sosednjo župnijo Hrušica imamo tudi medžupnijski Karitas in mladinsko skupino. Zelo dejaven je Cerkveni mešani pevski zbor, ki ga vodi g. Stanko Čeh. Brez organista seveda ne gre, trenutno je to delo prevzela gdč. Jana Zidar, ki je tudi animator birmanskih skupin v naši župniji.
Strežniška skupina je bila ves čas izredno dejavna, nekoliko je čutiti odmik v tem smislu v letošnjem letu, ker smo začeli še z zelo malimi fanti in deklicami. Vsako leto sodelujemo na dekanijskem strežniškem srečanju, ki predstavlja veliko vzpodbudo za delo strežnikov in strežnic. Enkrat na leto organiziramo tudi pohod na Triglav (običajno 25. junija), kjer imamo v najvišji slovenski katedrali tudi sv. mašo.
Kulturne dejavnosti je bolj malo, očitno je tudi na tem področju velika potreba po prostovoljcih, dejavno pa je gasilsko društvo in športno društvo, ki ima od leta 2000 tudi novo nogometno igrišče. Omeniti pa moram tudi to, da nas je vsaj nekaj v Podgradu, ki se ukvarjamo tudi z gorskim kolesarjenjem in planinstvom.
Pohvalimo se lahko tudi z zasebno slikarsko delavnico domačega amaterskega slikarja Bruna Padovana. Posebej izstopajo njegove panoramske podobe (akvareli in olja, pa tudi risbe) Snežnika, krajevnih posebnosti, tihožitji, portretov itd.
V Harijah je izjemno dejavno društvo Alojzij Mihelčič s prizadevno skupino okrog ge. Alenke Penko, ki vsako leto preseneti z novimi in novimi kulturnimi vzpodbudami. Posebej ustvarjalno so se izkazali v letošnjem letu 2002/03 s komedijo »Kri nej uoda«, delo domačinke Jadranke Boštjančič, za katero je prejela tudi nekaj laskavih priznanj. Bera vsakoletne dejavnosti je razvidnna iz njihovega glasila Harijske novice (ureja ga Zvonko Boštjančič), ki izide običajno okrog največjega harijskega praznika, 26. decembra, na praznik Sv. Štefana in na njihovi spletni strani. Tu so navedeni tudi podrobnejši prikazi zgodovine njihovega kraja in dejavnosti društva. Nekaj »odštekanega« pa ima tudi mladina na svoji spletni strani.
Od leta 1995 ima župnija Podgrad novo župnišče. Že poprej je obstajala stavba, ki je služila za bivanje duhovnikov v nekdanji kaplaniji, ki pa je bila po drugi vojni po takratnih običajih nacionalizirana, formalno so ga menda prodali t.i. jusarji (oblika lastništva iz leta 1863, ko je grof Montecuccoli odstopil vse nepremičnine v lasti zemljiškega gospoda, razen zemljišč, ki pripadajo tretjim osebam – teh lastnikov je bilo 53).
Župnik Štefan Strle (služboval v Podgradu od 1956-1972)je namreč dobil za župnijo Podgrad 25.oktobra 1958 od ge. Pirc Josipine stanovanjsko hišo (sedaj št. 92 - Manfredovi) z volilno pogodbo z vsemi premičninami in nepremičninami, razen prizidka, ki ga kasneje odkupi g. župnik Šonc Rado. Čeprav je bila stavba uradno vpisana v lastnino takrat Rimokatoliškega župnijstva Podgrad, so jo skušali že naslednje leto 1959 občinski veljaki iz občine Hrpelje-Kozina po starih revolucionarnih običajih nacionalizirati. Na srečo jim vsaj to ni uspelo. Končno so nastopili malo "boljši" časi, da se je lahko celoten objekt leta 1995 po načrtih arhitektov iz Postojne adaptiral in prenovil za potrebe sedanjega časa. Potrebno je poudariti, da so skoraj vse družine poskrbele, da smo lahko v treh letih novo župnišče pripravili za blagoslov. Celoten projekt je po sedanji vrednosti veljal okrog 100.000 €. To je bil za našo župnijo zares velik praznik.
Kako pestra so bila posebej leta od začetka gradnje nove cerkve do leta 1960 pa pričajo zapisi Kronike, ki so jih vestno zapisovali župnijski upravitelji in župniki.
Župnija Podgrad je namreč "mlada" župnija, šele od leta 1937. Vse do tedaj je bila to kaplanija večino časa v soupravi iz Hrušice, ki je bila vse do leta 1960 tudi sedež nekdanjega hrušiškega dekanata. Zanimivost je tudi ta, da še sedaj nekateri ljudje svojega župnika raje poimenujejo kar z mladostnim titulom "kaplan".
Matične knjige (krstna že od leta 1863, mrliška od 1938, poročna od 1938) se v celoti vodijo šele od leta 1938.
Vse do leta 1910 je bila glavna sedanja podružna cerkev sv. Jakoba pod starim gradom, ki je potrebna temeljite prenove, sicer bo kmalu doživela usodo "starega gradu" nad njo. Škof dr. Nagl je že ob vizitaciji 1907 silil k zidavi nove cerkve. Na to vzpodbudo so od arhitetkta Trummlerja kupili načrt za zidavo. Načrti so bili l. 1905 odobreni od strani vlade. Zadeva se je obrnila z mrtve točke, ko je zidavo prevzel takratni hrušiški kaplan g. Hušo Mihael. Z deli so začeli 1909 in blagoslovili temeljni kamen (hrušiški dekan Anton Rogač), 25. septembra 1909 je cerkev dobila streho, novembra je bil dokončan zvonik. Spomladi 1910 so delo nadaljevali, novembra 1910 je bila opravljena kolavdacija (vladni inženir Hohenberger), 4.12.1910 je postavljen oltar in kropilniki. Ker je bila takrat tržaška škofija brez škofa, je bilo treba na posvetitev počakati do naslednjega leta. Medtem so bili izdelani trije zvonovi. Dogovorjeno je bilo, da Podgrajci kupijo večjega, Sabonjci srednjega, Račičani pa manjšega. Ob nakupu je bilo kar precej nevšečnosti glede plačila, vendar se je zadeva le uredila. Zvonove je posvetil nadškof Sedej 8.8.1910. Kot so bile težave z nekaterimi vodilnimi vaščani s podružnic pri začetku del in kupnini zvonov, so nastale še večje težave za financiranje novega oltarja, ker so bila vsa sredstva že izčrpana. Oltar iz stare cerkve bi bil premajhen, zato se je kaplan Hušo odločil, da sam kupi oltar. Ljudje namreč niso hoteli prispevati nič in g. Hušo proda svojo rojstno hišo v Trstu in tako reši nastali problem. Težav s financiranjem je bilo vseskozi veliko, večino sredstev so za gradnjo cerkve dobili od dobrih ljudi iz okolice in širom po domovini, nad 6000 prošenj so napisali v ta namen. Podobnih, vendar manjših problemov pri obnovah in gradnjah je bilo tudi kasneje v Podgradu kar nekaj in se žal nadaljujejo tudi v naš čas.
Slovesno posvetitev nove cerkve je opravil 9.julija 1911 škof dr. Andrej Karlin. V marmorni oltar so vzidane relikvije sv. Fructuose, Innocentiae in Aureae. Celotna takratna investicija je veljala 74.574,94 kron. Žal je kasnejši kaplan g. Gabrovšek v Kroniko zapisal: »Po volji božji, po zaslugi kapelana Mihaela Huša in prav malo po zaslugi župljanov, je bila nova cerkev začeta in srečno dovršena pred vojsko, ki bi bila delo zavrla za novih petdeset let.«
Leta 2010 bo sedanja »nova cerkev« sv. Cirila in Metoda praznovala svoj častitljiv 100-rojstni dan. Upajmo, da bo ta jubilej dočakala prenovljena in bo še naprej služila svojemu namenu, Bogu v čast in ljudem v ponos. 

<<Nazaj